Kolesarjenje s prijateljico, prijateljem ali v skupini kolesark ali/in kolesarjev, s katerimi niste na stopnji enake fizične pripravljenosti, zahteva določeno mero prilagodljivosti. Narava pravi, da se mora močnejši prilagoditi šibkejšemu, saj obratno žal ni možno. Marsikoga lahko to spravi v slabo voljo, da pokvari sicer lep kolesarski dan sebi in tudi drugim udeležencem kolesarskega izleta. Pa vendar ni potrebno, da je tako, saj se z dogovorom in malce potrpežljivosti da rešiti še tako trdovraten kolesarski »problem«.

V sodelovanju in strpnosti je vse

Da se boste izognili slabi volji, se pred treningom pogovorite, koliko kilometrov je v načrtu, približno kakšna bosta tempo in teren, da bodo tako močnejši kot tudi šibkejši kolesarji pripravljeni na izziv. Če je skupina precej nehomogena, lahko izberete takšno traso, da šibkejši na primer izpustijo en klanec ali del poti in potem spet ujamejo močnejše na dogovorjeni stični točki, od koder skupaj nadaljujete pot do cilja s tempom, primernim za vse.

Če ste med močnejšimi kolesarkami, vozite po ravnini večino časa na čelu skupine. Z vetrom ali proti vetru boste porabile več energije od kolesark ali kolesarjev v vašem zavetrju. Pomembno je, da izberete tempo, ki bo primeren tudi za najšibkejši člen. Če je ta tempo za vas prepočasen oziroma se vam bo zdelo, da bi si želele na treningu dati več od sebe, si dajte duška v klanec. Pa ne samo enkrat, vajo lahko celo ponovite, da se boste izognile čakanju na vrhu. Spustite se na primer do polovice klanca in še en sprint do vrha. Namesto sprinta lahko naredite tudi trening za moč in s težjim prenosom prekolesarite klanec počasneje, skupaj s šibkejšimi od sebe. V obeh primerih se boste tako gotovo prijetno utrudile in opravile dober trening z nasmehom na obrazu in brez slabe volje tudi v kolesarsko neenotni skupini.

Avtor: Doc. Dr. Marjetka Conradi. Celoten članek si lahko preberete na: Polet.delo.si